Začelo se je prejšnjo noč, nekaj čez deseto na kmetiji Pri Koširju na poti med Črnim Vrhom in Pasjo ravnijo. No, v resnici se je začelo že nekaj noči prej, ko mi je vsakokrat, kadar sem se ponoči zbudila, panično šinilo skozi možgane: »Še bomo hodili.« Misel, da bi neprekinjeno hodila enajst ur, ponoči, se mi je zdela nekaj, ob čemer se lahko le vprašam: »Čemu?«