Toda tedaj je že prepozno: v hipu, ko v Hitlerju vidi človeka in otroka, mu podleže. Imunski sistem mu popusti, tako da v njegovih otroških »spoznanjih« - da je nacionalist, da je njegova življenjska naloga z vsemi sredstvi doseči vnovično združitev »dveh nemških držav«, da »enaka kri spada v skupno državo« ipd. - vidi le otrokove nedolžne fantazije, le otrokove naivne reakcije na okolje, v katerem je odraščal, le otrokovo hiperaktivno odzivanje na »hišo mojih staršev«. Ko podleže Hitlerju-otroku, podleže Hitlerju-pošasti.