Odločitev, da ne posluša nasvetov celo najrazumnejših sodelavcev ‐ takšen je tudi Baker ‐ in po izgubi tri tisoč svojih vojakov, razdejanju celotnega Iraka in poglobitvi spopada s skrajnim muslimanstvom ‐ namesto premisleka in taktičnega umika ‐ sporoča svetu še več tega, še več vojaštva, še več krvi, popolno uničenje Bagdada. In še manj upoštevanja Evrope, pa tudi javnosti Združenih držav ‐ dokaz kaže tisto, česar se najbolj bojimo in kar smo navajali že na začetku. Gre za popolno odsotnost ne le velikega državništva, temveč državništva sploh.