Veliki državniki se prepoznajo po celotnem delu, zaradi katerega jim oprostimo posamezne napake ali celo kakšen fiasko. Churchill je velik, ker je zbral poraženo Evropo in oblikoval antifašizem. Roosevelt je velik že zaradi tega, ker je Ameriko rešil zgodovinskega izolacionizma in jo postavil, nič več in nič manj, na čelo demokratičnega sveta.