In za akcent še Brechtova potujitev, Verfremdungseffekt, na glavo postavljeni obrazi pravijo, on (avtor?) je "prfuknen"! Po vsebini ni bil film nič drugega kot tisto znamenito stopanje na šolske klopi v filmu Društvo mrtvih pesnikov, samo da ti fantje očitno nikoli niso imeli mentorja, ne doma ne drugje, ki bi jim pokazal, kako se da stopiti na mizo in videti svet drugače, ne da bi bilo treba pri tem razbiti stol in še bedaka delati iz sebe. In tudi potem ga niso dobili.