Pač po načelu, da nič na svetu ni večnega, tudi dominantna LDS ne.
Pa vendar, priznati je, da je kriza LDS specifična, da gre za unikatni pojav. Seveda ne v tem, da je stranka po 12 letih izgubila oblast in še dve leti kasneje doživela bridko spoznanje, da nič ne kaže, da je šlo le za enkratni eksodus njenih volilcev.