Sčasoma naj bi hrano opremili z etiketami o zemljepisni istovetnosti, tako da bi se kupci po internetu lahko sami prepričali, s katerih dreves so njihove priljubljene olive, na primer. »Oblikovali bi nekakšen brskalnik za hrano, tako da bi vsak lahko videl, kje so pridelali grozdje za določeno vrsto vina,« pravi.
S satelitskim opazovanjem torej lahko odkrijejo onesnaženje in ocenijo količino pridelka, z DNK pa lahko potrdijo vrsto, vendar vse to še ni zagotovilo, da je hrana res iz določenega območja.