Če bi to veljalo že pred leti, bi me recimo oropali za enega bolj zabavnih otroških spominov, ko sva s prijateljico, stari tam nekje okoli pet let, sedeli na dvorišču, se delali odrasli s pitjem »turške« kave (, skuhane v džezvi ter servirane v pravih kavnih skodelicah) in »kajenjem« čikgumijev v obliki cigaret, ki so bili poleg bazuk in "babaluja" sploh edini čikgumiji, ki si jih lahko dobil v socializmu. Ali bo sedaj cenzuriran tudi ta moj otroški spomin?
Problem popolne prepovedi kajenja na javnih mestih je v tem, da tu trčita načelo svobode posameznika in poseganje države v te svoboščine.