Odnosi med Jugoslavijo in papeško državo so se pred tem v bistvu resno skrhali enkrat samkrat, in sicer leta 1952, ko je Vatikan za kardinala imenoval Stepinca. Kot navaja v knjigi Cerkev v policijskih arhivih (1991), se je tistega leta znatno povečalo število ovadb proti duhovnikom, največ pa jih je bilo kaznovanih zaradi širjenja lažnih vesti, se pravi zaradi prebiranja škofovih okrožnic. V tem obdobju je policija poskušala pridobiti čimveč ovaduhov in sodelavcev iz duhovniških vrst, pogosto tudi z izsiljevanjem, s pomočjo žensk, ki jih je fotografirala z njimi, in z očitanjem homoseksualnosti.