Pravzaprav je takrat šele dobil pravi zagon. Skupaj z novimi političnimi zavezniki, ki so medije v svojih opozicijskih časih razglašali za enega glavnih krivcev za svoj politični neuspeh, je začel ponavljati trditev, da naj bi bilo preveč medijev nastrojenih proti trenutno vladajoči opciji. To pa bi bilo treba spremeniti, saj bi morali biti mediji in vlada »enotni v propagiranju«. je lastnikom medijev sredi leta 2005 celo zagrozil, da bi morali temeljito razmisliti, »ali se jim splača vojna s politično opcijo, ki je doživela uspeh na volitvah«.