Njegov stil je natančen posnetek pripovedne strukture te »nove škotske proze« s primesmi ostarelega postmodernizma v smislu preskakovanja fabule, nadrealnimi vložki, z vso jezikovno bravurnostjo posnemanja sodobnega pogovornega jezika. V vsej zgodbi me je še najbolj intrigirala zgodba o javnih usmrtitvah v Ljubljani, o tem, kako so pred mestno hišo zažgali kravo, če ravno niso našli tipa, ki jo je nategnil. Pa zgodba o Hudem Kljukcu alias Koširju je vrhunski zgodovinski vložek.