Tudi življenje, ki ga razgalja v romanu Led, je v sodobni »kapitalistični« Rusiji in postsovjetski dobi srhljivo absurdno. V Ledu postmodernistični avtor namiguje, da moramo prebuditi svoje srce, spregovoriti »srčni jezik« in se s tem ločiti od navadnih smrtnikov, ki so le »meseni stroji«. A ta intrigantski poziv k »prebujanju« je videti bolj kot nujnost in ne kot klic duše.