Namreč, za medijsko preobrazbo je bilo treba najti kadre, a ker dobri novinarji in uredniki ne rastejo in ne uspevajo kot krompir okrog Ambrusa, je bilo treba kopico odstavljenih, prestavljenih, pregnanih novinarjev in urednikov nadomestiti z medijskimi liliputanci; mladeniči, ki posla ne obvladajo, "urednički", ki še družabne kronike ne bi uspešno urejali, komentatorji in kolumnisti, ki bolj kot besede drobijo žagovino.
Dobro, tiskani mediji imajo lastnike in bralec sega po njih prostovoljno. Razmerje med režimskim časopisjem in bralcem je tako kot med sadistom in mazohistom: če prosto vstopata v odnos, je čisto.