Pri tem je najlaže vse pokriti z bolonjsko reformo, saj njeno leporečje omogoča ne odgovoriti na enostavna vprašanja: Ali bodo študentje po prvi stopnji zaposljivi? Jih kdo sploh rabi? Bo struktura študija za tiste, ki naj bi odšli po prvi stopnji, enaka kot za tiste, ki bodo nadaljevali na drugi?