Ta, sicer legitimna odločitev slovenske vlade za slovensko družbo pomeni pot v neznano, saj ni bila podkrepljena s temeljitimi raziskavami socialnih posledic ter primernimi ukrepi za zmanjševanje teh. Hkrati pa je bila slovenska družba po dosedanji socialni naravnanosti in končnih učinkih (stopnja tveganja revščine 10,0 odstotka leta 2003 je med najnižjimi v EU-25, prav tako delež »revnih zaposlenih« ‐ le 4 odstotke) bolj naklonjena nordijskemu tipu.
V skladu s približevanjem liberalnemu modelu so tudi spremembe nekaterih zakonov, ki uravnavajo trg delovne sile pri nas, predvsem zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.