Zaradi istega motiva je tudi višina otroških dodatkov postala odvisna od vrstnega reda otrok, namesto da bi bila dosledno vezana zgolj na socialno merilo. Posledica: otrokom v revnih družinah je namenjenega manj denarja, ker ga bogatejše družine zaradi lastništva otrok prejmejo več. Leta 1993 se je v 20 odstotkov najrevnejših uvrščalo 13,2 odstotka otrok, prejemali pa so 31,4 odstotka vseh otroških dodatkov, deset let kasneje je med 20 odstotkov najrevnejših spadalo že 14,1 odstotka otrok, dobili pa so le 22,8 odstotka vseh otroških dodatkov.