In tako smo po strahopetnem, političnem, skrivnostnem, farsičnem sojenju dobili kengurujsko eksekucijo človeka, ki je zagrešil zločine proti človeštvu ‐ in to sam, zunaj konteksta, brez zunanje pomoči in podpore, pa četudi fakti kažejo drugače. Sojenje za zločine proti človeštvu bi moralo biti vendarle malce bolj kompleksno, ne. Hočem reči, če so Sadamu sodili za zločine proti človeštvu, potem bi morali predsednike tistih vlad, ki so ga v vseh teh letih podpirale in servisirale (Reaganova Amerika je z njim vzpostavila diplomatske odnose PO zločinu v Dudžajlu, zaradi katerega so ga zdaj obesili!), vsaj zaslišati, če ne zapreti.