Opisana dejavnost škofa je pa bila že po vojni, ko se mu ni bilo potrebno odločati, glede svojih dejanj, pod pritiskom okupatorja. Nemogoče je, da ne bi vedel za ustaške zločine na Hrvaškem, pa se je po vojni še pajdašil z njimi. V Bernu je bil z njim tudi bivši sarajevski škof, za katerega je ameriška obveščevalna služba napisala, da je bil » Srbom na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini za časa ustaškega režima znan pod vzdevkom rabelj«.