Povedano po domače, država recimo z enega ministrstva za izobraževanje svojih ljudi nakaže denar prav tako državnemu organu ‐ Upravni akademiji, slednja pa ta denar potem razporeja med svoje podizvajalce. Ker je tovrstnega izobraževanja zelo veliko, se zdi, da bi lahko bilo dovolj dela za vse kakovostne izvajalce, vendar pa posle dobijo le izbrani predavatelji jezikovnih šol in le peščica izbranih jezikovnih šol. Poleg tega podatki kažejo, da se veliko jezikovnih izobraževanj in tudi izobraževanj druge vrste na ministrstvih in drugih državnih inštitucijah in organih razdeli po postopku oddaje naročil male vrednosti.