Delež zaposlenih, katerih dohodki so bili nižji od minimalne plače (40 % povprečne plače), se je s 7,4 % leta 1995 znižal na 3,7 % leta 2002. Delež izdatkov za hrano in transport se je pri vseh štirih razredih znižal, povečal se je delež izdatkov za komunikacije, rekreacijo, kulturo in stanovanje (za kritje stanovanjskih stroškov so slovenska gospodinjstva leta 2002 namenila v povprečju 19,3 % svojih dohodkov, kar je manj od evropskega povprečja, ki znaša 21,4 %). Analiza tako kljub verjetno številnim drugačnim pričakovanjem prikazuje razmeroma ugodno sliko slovenske družbe in pozitivne premike pri zmanjšanju revščine in neenakosti.