Poleg omenjenega toka namreč soobstaja tudi drugi, obraten tok, tj. pripadanje brez verovanja. V sodobnem zahodnem svetu so zelo prisotne oblike t. i. kulturne religioznosti, ki bolj kot na verovanju v temeljne dogme temeljijo na tradiciji in pripadnosti občestvu. Največji del religijskega porasta v postsocialističnih deželah pade v to kategorijo.