Najprej o nekem razkoraku med pragmatičnim političnim podsistemom in običajnimi ljudmi, ki od prvih vendarle pričakujejo tudi to, da kdaj vsaj poskušajo kaj storiti za ideale pravičnosti in dobrote, pa naj to zveni še tako patetično. Dejstvo, da ob svojem obratu k novodobskemu diskurzu ni izgubil priljubljenosti, pa priča tudi o strukturnih spremembah sodobnih oblik duhovnosti in religioznosti. Če pogledamo zgodovinsko, vidimo, da je v zahodnem svetu do razsvetljenstva prevladovalo zgolj religijsko pojmovanje sveta.