»Država vseskozi zatrjuje, da se bo na podlagi zbranih podatkov odločila, kako bo odmerila davek. Moralo pa bi biti obrnjeno: država bi morala najprej vedeti, kako bo pobirala davek, in se šele na podlagi tega odločiti, katere podatke potrebuje za to,« pravi Musarjeva in hkrati opozarja, da informacijski pooblaščenec pri sprejemu zakona o evidentiranju nepremičnin ni mogel sodelovati z vidika varstva osebnih podatkov. Geodetska uprava ga je namreč seznanila le s tremi členi predloga zakona o evidentiranju nepremičnin, ne pa tudi z vsemi ostalimi določbami zakona, ki se nanašajo na varstvo osebnih podatkov.