Tako je kot v tisti povesti o Butalcih, ko je policaj ujel razbojnika Cefizlja in je vpil, naj mu pomagajo, da ga pripelje, ker razbojnik noče iti, pa so rekli, naj ga pusti, če noče, in je zastokal policaj, jaz bi ga že davno pustil, pa on ne pusti mene! Še posebej potem, ko se je vrnila domov in tako končno postavila stvari tja, kamor spadajo. Telefoniral sem na in vprašal, če še sprejemajo predloge za Slovenko leta ‐ to tekmovanje mi je še zlasti pri srcu od takrat, ko je bila Slovenka leta neka gospa, za katero je tekalo tristo potepuških psov ‐ in so rekli, da je prepozno, da pa jih zanima, koga sem mislil.