Njihova bolj zrnata in vitalnejša koncertna izvedba, dvogovor Frasovega master’s voice in milega ženskega glasu, pa v njih razpoči navidezno homogeni potekajoči čas, kjer se afekti stopnjujejo v zoprnem enoglasju, kamor se naseljujejo njihova večna gesla ‐ zemlja, svoboda, žrtvovanje, ljudstvo, narod. Podpira jih efektna domišljena video in grafična projekcija, ki vodi prehod iz himne v himno, podčrtuje aktualen Laibachov komentar in občinstvo sili k odzivu. To je žuganje s pestmi proti Ameriki, zafrkantsko petje refrena skupaj z Rusijo (bivšo zavojevalko) ali pa huronski uporniški pozdrav skupni izraelsko-palestinski himni.