Njihovi modeli temeljijo na opisu naključnega gibanja, kot ga je mogoče predvideti s pomočjo fizike oziroma tako imenovanim Brownovim gibanjem. To natančno opisuje številne difuzije, kot je denimo pronicanje črnila skozi papir, dvigovanje dima v zrak in potovanje peloda po vodni gladini.
Pri Brownovem gibanju verjetnost koraka določene dolžine izračunajo z metodo, ki ji statistiki pravijo normalna distribucija ‐ to pomeni, da so kratki in srednji koraki precej verjetnejši kot dolgi.