Vendar se ohola ptica ni več dolgo važila po dvorišču tam spodaj pod neko idilično vaško cerkvico, neko noč se je iz mračnega ščavja spodaj pod hišo priplazila lisica, morda res celo, kot misli gospa, ter mu, ne meneč se za njegov ugled, ki ga je užival v vsej občini Šentjernej, zavila vrat. In tako je dvorišče že tako skromne vaške hišice ostalo še brez petelina. Zato je gospod Stane sklenil, da ji pripelje novega, sicer ne tako lepega, kajti to je skoraj nemogoče, vendar pa vsaj zelo lepega.