Od tega trenutka dalje pa je minister z neposrednim posegom v policijsko zadevo trčil v omenjeno doktrinarno načelo iz 120. člena ustave, ki kot rečeno terja vezanost policije na ustavo in zakone. Ali je bila v danem primeru kršena ustava ali ne, ne bi sedaj presojal, a v trenutku, ko je bila sprejeta politična odločitev, da se je treba pogajati z množico in člani romske družine, bi moral operativne in taktične odločitve od tu naprej prevzeti generalni direktor policije in jih prenesti poveljniku enote, ki je bila na kraju samem. Politik tega preprosto ne sme sam početi.