Ob vaških stražah na robu prestolnice in ostalih ambruških simptomih »naroda« je dejansko najbolj zanimiv trenutek petkovega zbora, po katerem Sostrčani niso več želeli slišati ničesar; trenutek, ko vstane, pa ukaže: », sedi!« Val ogorčenja, ki je zajel domačine, je onemogočil vsakršen dialog in kmalu zatem je zaključil z obljubo, da če pač nočejo Strojanovih, jih pač ne bo.