Cerkev se do pojavov moralne krize v družbi opredeljuje skrajno ostro, do moralne šibkosti svojih duhovnikov, na primer do problematike pedofilije, pa je izredno prizanesljiva. To je vzorec, ki kaže, kako cerkev razume samo sebe in svoje mesto v naši stvarnosti. Sebe razume kot družbeno moč, ki se mora zaščititi, da bo lahko uveljavljala svoje interese.