V hipu, ko samske ženske, ki pri oploditvi potrebujejo biomedicinsko pomoč, postaviš v kontekst »pogubnih posledic za narod in državo«, in v hipu, ko v ta kontekst postaviš tudi medicino, ki bi utegnila pomagati tem ženskam, postaneš ideološki ‐ in teološki. Podobno kot je ideološki, ko skuša s plačevanjem splava narod in državo rešiti pred »številnimi pogubnimi posledicami«. In podobno kot je Komisija poudarjala, da so »vse oblike heterologne oploditve v nasprotju z monogamno družino in resničnim dobrim za otroka«, ki itak ni »pravica, ampak dar«, je tudi te dni stalno poudarjal, da splav ni pravica.