Če je dobro uro pošiljal SMS podporo svojemu šefu v ritmu 3 na minuto, je bil po verjetnostnem računu tako ali tako največji favorit. Zlepa namreč ne najdemo državljana, ki bi celo oddajo pritiskal na gumbe prenosnika in ljubezen do politične zvezde plačal z dvema jurjema stroškov.
Skratka, prigoda z napačnim nagrajencem, katerega delovna naloga je podpora politiku-tekmovalcu, govori o varljivosti SMS glasovanj, ki se rada kažejo kot demokratična oblika preverjanja priljubljenosti.