Število tistih, ki so menili, da okorela struktura s 66.500 člani (ki ji je obvezno članstvo in članarine priskrbel zakon o GZS iz leta 1990) nujno potrebuje spremembe, se je zato povečevalo. Dileme glede obveznega ali neobveznega članstva so se pojavljale že dalj časa, res pa je, da so bolj konkretno in glasno nadgradnjo v vse večjem nezadovoljstvu s storitvami in servisom GZS dobile po sprejemu novega zborničnega zakona, ko je postalo jasno, da poti nazaj ni več. Med kritiki so se znašli tudi mnogi, ki so še v razpravi o novem zakonu goreče podpirali do tedaj obstoječo organiziranost GZS ‐ očitno zgodovino res pišejo zmagovalci.