V svoji avtobiografiji Two Lucky People (1998) sta z ženo opisala tudi nekatere »friedmanovske dileme«, od krčevitega osvobajanja Keynesovega vpliva do političnega uvrščanja med republikance. Nekateri so ga obtoževali za ekonomski genocid v fašističnem Čilu, toda z istimi predavanji je tedaj »osrečeval« tudi Mao Ce Tunga. Friedman je navsezadnje vendarle priznal, da ekonomski liberalizem pogosto vodi v politični centralizem in da »razviti trg« dejansko potrebuje tudi »močno državo«.
V Sloveniji je imel posebno med mladimi ekonomisti veliko gorečih zagovornikov.