Od tod spet preprost sklep, da mora centralna banka od zunaj, čim bolj neodvisno in jasno, določati dolgoročno ponudbo denarja, ki je temeljni vzvod cenovne stabilnosti in cikličnega uravnavanja gospodarstva. Keynes je podcenjeval vpliv denarnih tokov na nominalne mezde in cene, Friedman nasprotno cene in teorijo inflacije postavi v središče svojih analiz. Friedman je pokazal, kako so inflacijska pričakovanja bistveni element cenovnih gibanj in da je inflacija v bistvu denarni fenomen, ki ga na koncu določa ponudba denarja.