Izhodiščni udarec je veljal teoriji potrošnje, ki predstavlja v keynesianskem modelu središčno os dokazovanja, kako agregatna potrošnja prek multiplikatorjev povečuje povpraševanje in s tem tudi gospodarsko rast in zaposlenost. V nasprotju s Keynesom meni, da potrošnje ne določa sedanji, temveč dolgoročni permanentni dohodek in razmeroma stabilno potrošniško vedenje.
Drugi nasprotni dokaz velja monetarni sferi, kjer je ponudil veliko bolj sofisticirano denarno teorijo od Keynesa.