Prvi jih prikazuje kot reakcionarne zagovornike sebičnih človeških interesov, drugi govori o njihovi čudaški predanosti blaginji in iskanju institucionalnih rešitev, ki jih običajno polagajo na oltar politikov ali pa menedžerjev. Ko je prejšnji teden umrl še zadnji od ekonomskih ikonoklastov XX. stoletja, Friedman, smo ob Keynesu, Hayeku in morda Gailbraithu zaključili to nenavadno kvadraturo ekonomskega kroga.
Kaj je skupno izboru teh štirih ekonomskih mušketirjev, ki so odločilno posegali v strokovno in javno dojemanje ekonomije druge polovice XX. stoletja?