Kajti če na dolenjskem, ah, "zlatomilem" obzorju uzreš dve cerkvici (to ni težko), je skoraj gotovo, da se bo nekje med njima malo bliže ali malo dlje dvigala še tretja, približno tako, kot je na geometrijski daljici med katerikoli točki zmerom mogoče stlačiti še tretjo. Ampak meni se je že takrat dozdevalo, da vsi tisti zlatomilo valoviti grički valujejo zlasti zato, ker jih napenja od gnitja pod njimi, in da vse skupaj, po pravici povedano, malce zaudarja po cenenem šnopsu. Bila je le slutnja brez oprijemljivih dokazov, zato sem do danes molčala.