In so se mnogi zglasili, ali pomoči ni bilo, pa ti lepega dne pred župana pristopi cigan; kletko je v desnici nosil in v tej kletki je srčkan golobček sedel; ampak bil je ves roza. In izpustil je cigan tega roza, da se je vzpel pod nebo in se vzpenjal vse više in više, in vsi drugi golobi so za njim odfrleli, na veke vekov amen, in nikdar več niso v naši srenji niti v naših logih škode delali. Pa pobara cigana župan (potem ko mu izplača osamosvojitvene evre in mu tajnica postreže s kavo): „Kaj se ne bi tudi vi za primerno plačilo, pa glede na to, da tam zunaj pred mojo pisarno žandarji z orožjem stojijo, pobarvali v roza?“