Norčevanje iz človekovih telesnih ali duševnih hib, ki so tudi pogosta tema zabave, pa je sploh neetično in kolikor toliko dopustno le v okviru humorja, ker ga pač ne jemljemo povsem zares. Humor človeka ne prikazuje večrazsežno, ampak le površinsko, obravnava le videz. Komedija kaže svet s stališča zmagovalca in se konča s happy endom, tragedija in drama pa obravnavata svet poraženca, končata se z odprtim koncem ali s porazom.