S svojima hčerkama je v avtomobilu prosila Jezusa za parkirno mesto, ki jih v Ljubljani nikoli ni dovolj, in glej ga, zlomka, tudi v tej prošnji jo je uslišal, kot da ne bi imel v celem vesolju za početi nobene druge stvari: »Naredimo en krog in točno izpred vrat tiste hiše, kamor sem morala po opravkih, nekdo odpelje in dobile smo parkirno mesto. Stopimo iz avta in ‐ včasih kar malo pozabim, da nisem v cerkvi ali pri molitveni skupini ‐ dvignem roko proti nebu ter zakličem: 'Aleluja! ti, Jezus, za tole parkirno mesto!