Zaradi tega smo se zdravniki zdeli obsojeni na neke vrste strokovno otopelost: naše misli so postajale zelo zgodaj zakodirane v algoritme, na koncu katerih se je tako rekoč brez izjeme znašla taka ali drugačna tableta.
V letu, ki sem ga po diplomi kot pripravnik preživel v Sloveniji, so me navdihnile izkušnje, pridobljene ob tem, da je bilo mogoče bolniku z minimalno spremembo zunaj kanonov uradno uveljavljene prakse narediti ogromno dobrega. Nikoli ne bom pozabil, kako je neki mamki iz ust slina tekla tako nekontrolirano, da so ji morali v domu po trikrat na dan menjavati prevleko za blazino.