Ljudje so bili vajeni zdravniku naročiti, katero od zdravil jim tekne in katero ne. Med študijem sem bil prav posebno pozornost naklonil farmakologiji in zelo zgodaj spoznal, da zdravila seveda potrebujemo in da brez njih preprosto ne bi šlo, a me je v praksi potem prizadelo, kako iracionalno se vsepovsod uporabljajo. Zaradi tega smo se zdravniki zdeli obsojeni na neke vrste strokovno otopelost: naše misli so postajale zelo zgodaj zakodirane v algoritme, na koncu katerih se je tako rekoč brez izjeme znašla taka ali drugačna tableta.