Pri tem smo seveda morali poslušati klokotanje ob natakanju v kozarec, dvigati kozarce proti luči ter ocenjevati barvo, vrteti kozarce, plunkati vino po čašah ter med vohljanjem vtikati nos vanje, ga najprej malo klompati po ustih in ga končno s svetniškim obrazom pogoltniti. Od vseh teh okušalnih tehnik mi je še najbolj godilo retro nazalno okušanje, ne samo zaradi imena, ampak zato, ker ob tem lahko grgraš kot pujs, pa še vsi te morajo občudovati kot posebno izvedenega strokovnjaka in poznavalca. Sploh pa je Pikolin nedvoumno namignil, da kažem nekaj več talenta kot v smislu dokončne pogostitve rahlo nestrpni.