Tisto srkanje brbotave pijače v nežnem jesenskem soncu, ki je sledilo, pa je bilo res neizmerno ljubezniv posel.
Potem smo zavili v klet, prepojeno s kiselkasto kvasnim vonjem zorečega vina. Malo smo nevešče brozgali po drozgi in pri tem nam je vanjo padel prt, s katerim je bil prekrit kotel, potem pa z velikega, na debelo obloženega pladnja pikali sočen dolenjski špeh, suho salamo, budžolo in sir ter spoštljivo srkali še malce na sadni spominjajoča mlada vina, najprej dolenjsko belo, potem žametovko ali žametno črnino ter modro frankinjo, vse Pikolinov pridelek.