Drek je ravno v tem, da prav isto počnejo tudi tisti najbolj vzvišeni ljubitelji vin, ki se zaklinjajo, da so pitje povzdignili v sfere najvzvišenejše kulture. Kako je nasproti njim ljubek in prijeten poslednji vaški pijanček, ki ždi v kotu skromne gostilnice pred svojim, si od časa do časa previdno, da se ne bi razlila kakšna kapljica, dotoči kozarček in ga potem hvaležno, z užitkom in brez vsakega spakovanja popije. V redu, saj tudi pijančki blebetajo kar tja v tri dni, ampak taki napihnjeni važiči, kot so tisti »kultivirani«, pa še vedno niso.