Pravzaprav prejšnje vlade nikoli niso prav doumele pomena države kot blagovne znamke, domala sistematično so podcenjevale pomen imidža kot njenega identitetnega kapitala. Turistični politiki so naložili nerazrešljivo nalogo, ki je vlada sama ni bila sposobna izpeljati. In tudi zadnji naskok, tokrat parlamentarni poizkus likovnih sprememb državnih simbolov pred dvema letoma, zaradi vsebinske improvizacije in povsem napačne izbire časa ni uspel.