Nihad je takole opisal, kako je bilo potem v »Tuzli«: »V samici je bila samo postelja, vendar me niso pustili spati, prihajali so vsaki dve minuti in me spraševali, ali moram morda v kopalnico. Vsakič, ko so vstopili, sem moral takoj vstati in se s hrbtom obrniti proti vratom. Spraševali so me tisoč stvari ‐ kaj jem, koga poznam, kje so teroristi.