Največje prednosti tega, da slovenska politika v drugi polovici sedemdesetih in na začetku osemdesetih ni obračunala s tehnokrati oziroma z »odtujenimi centri moči«, so se pokazale šele ob osamosvojitvi in po njej.
Za zdajšnje kratkoročne ugodne rezultate je najbolj zaslužna konjunktura v svetu in EU, čeprav ni na visoki ravni, za splošno dobro gospodarsko stanje pa kar gradualizem, ki je ob solidni rasti ohranjal notranje in zunanje ravnotežje ter solidno socialno kohezijo. Prav zato je Slovenija v evropskem socialnem modelu v tako imenovanem skandinavskem kvadrantu, v katerem sta poleg skandinavskih držav in Slovenije še Avstrija in Ciper.