Javno govorjenje predsednika države o pomembnih stvareh je njegova moralna dolžnost. Če bi predsednika potrebovali le za predpisani protokol, bi bilo najbolje najeti postavnega dramskega igralca ali lepo igralko, ki se hitro naučita ponavljanja tekstov, ki bi jih napisali drugi, ali pa koga, ki pazi, da veliko govori in nič ne pove.
Ostal je enako bister in sposoben obvladati izredno količino informacij.